Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4

Najeti stanovanjski kredit je želja marsikaterega posameznika. Preden pa sploh začnete razmišljati o stanovanjskem kreditu, velja dobro preučiti vsa izhodišča in stroške najema stanovanjskega kredita. Vsem vam je zagotovo na uho že prišlo, da mednarodne bonitetne hiše, kot za stavo znižujejo bonitetno oceno slovenskih bank. Kaj to pomeni za vaše »pobožne« želje o najemu stanovanjskega kredita? Tudi če spadate v »elito« srečnežev, ki se lahko pohvalijo, da so kreditno sposobni, to pomeni, da vas bo stanovanjski kredit stal kar precej denarja. Močno znižana bonitetna ocena slovenski bank namreč precej podraži pridobitev denarja vsem slovenskim bankam. Se potem še sploh splača razmišljati o najemu stanovanjskega kredita? Odgovor vsekakor ni enoznačen. Dobro morate preračunati, če je to edina možnost in če je trenutno obdobje res najbolj primerno za realizacijo tako velikega življenjskega cilja, kot je nakup nepremičnine? Kakorkoli že, poglejmo si kakšna je situacija v segmentu stroškov stanovanjskega kredita.

Stanovanjski kredit bose lahko najeli, če vam na mesečni ravni »pricurlja« dovolj »cekinov« na vaš transakcijski račun. Najvišji mesečni odtegljaj za poplačilu anuitete lahko znaša največ 55% vaše mesečne plače. Le v primeru zavarovanja kredita z nepremičnino, odtegljaj lahko doseže 60% plače oz. pokojnine. Zakon, ki to določa se imenuje Zakon o izvršbi in zavarovanju. Mesečna anuiteta stanovanjskega kredita vas bo tako kar dobro »udarila« po žepu. Za tak podvig so najbolj primerni posamezniki, ki imajo optimiziran lastne finančne proračune. Zapravljivci in impulzivni nakupovalni »fanatiki« kar pozabite na stanovanjski kredit.

Prijazni bančni uslužbenci vam bo z veseljem postregli z podrobnim izračunom stanovanjskega kredita, kjer boste jasno videli stroškovne postavke. Banka vam bo seveda zaračunala odobritev kredita, prištela bo stroške zavarovanja stanovanjskega kredita, interkalarne obresti, obrestni pribitek in še mesečna obrestna mera. Skratka, stroškov najema stanovanjskega kredita je precej. Zgolj informativno vam podam primer za najem stanovanjskega kredita, ki ga najamete za dobo 25 let, v znesku 79.000€ in mesečno anuiteto 410€. Banki boste tako v 25-ih letih odšteli cca. 123.000€ plus dejanski stroški hipoteke. Stanovanjski kredit ni poceni, ponuja pa »ključ« do nepremičnine.

Preden se dokončno »poročite« z banko, dobro premislite in preberite ves droben tekst.

Marsikomu se je že zgodilo, da se je znašel v situaciji, ko bi nujno potreboval dodatna finančna sredstva. Potrošniški kredit je ena od oblik, ki nepredvidene situacije precej izboljša.

Za pridobitev potrošniškega kredita banka zahteva redne mesečne prilive. Višina potrošniškega kredita je odvisna od vaše mesečne plače oz. pokojnine. Če boste potrošniški kredit najeli pri svoji banki boste pridobili nekoliko boljše obresten mere, kar vam bo znižalo mesečno obveznost – anuiteto.  Doba odplačevanja za potrošniški kredit običajno ne presega 7 let. Potrošniški kredit boste morali zavarovati. Na voljo vam je zavarovanje pri zavarovalnici, zavarovanje s plačilno sposobnimi poroki ali zavarovanje na podlagi že sklenjenega depozite. Letne obrestne mere potrošniških kreditov se gibljejo med 6 in 9 odstotki. Pred samim najemo potrošniškega kredita je priporočljivo opraviti več informativnih izračunov. Na ta način si boste ustvarili precej boljšo sliko o stroških najema potrošniškega kredita pri drugih bankah. V veliko pomoč vam je lahko splet. Tako lahko, kar iz domačega naslonjača opravite vse informativne izračune.

Potrošniški kredit je smiselno najeti le, če sredstva res nujno potrebujete. Če temu ni tako, je bolje, da si znesek sposodite od ožjih družinskih članov. Zavedati pa se morate svoje odgovornosti. Sposojen denar je potrebno vrniti. Mnogi si dovolijo precej neodgovorno ravnanje, ko si sposojajo denar od družinski članov in prijateljev, ko pa je čas za vračanje pa preprosto izginejo oz. se ne odzivajo.

Pri potrošnji je najbolj smiselno slediti dobri stari modrosti. Kupujte le tiste stvari, ki jih res potrebujete. Kupovanje dobrin z namenom dokazovanja pred drugimi, nima nobenega smisla. Učinki so kratkoročni, če sploh.

Najem potrošniškega kredita se nemalokrat ponuja, kot edina možnost za realizacijo določenih investicij. A še preden se odpravite do najbližje bančne poslovalnice, dobro razmislite ali je ta investicija res nujna in če bo vaš osebni ali družinski proračun prenesel znesek mesečne anuitete kredita. Seveda je odvisno za kako visok potrošniški kredit se odločate. Preden sploh začnete razmišljati o kreditu si morate biti na jasnem, da bo dejanski izplačani znesek kredita zmanjšan za stroške, ki jih zaračuna vsaka banka. Ta znesek se precej razlikuje od banke do banke. V večini primerov bodo stroški odobritve potrošniškega kredita znašali 1% vrednosti kredita. Pri nekaterih bankah lahko tudi do odstotka in pol. Za potrošniški kredit v znesku 10.000€  vam bo banka tako zaračunala med 100 in 150 €.  Za lažjo predstavo o vseh stroških odobritve kredita si spodaj oglejte konkreten izračun:

Informativni izračuni potrošniškega kredita

Kot je razvidno iz zgornjega izračuna potrošniškega kredita, morate mesečno zaslužiti vsaj 871,93 € neto. Mesečna obremenitev  v znesku 299,66 € bo vašo plačo zmanjšala na znesek 573,27, ki predstavlja ravno znesek minimalne plače. To je tudi minimalni znesek, ki vam mora ostati  po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Potrošniški kredit ima pri izračunu upoštevane tudi interkalarne obresti. Interkalarne obresti so obresti za čas posojila, torej za čas od začetka črpanja (uporabe) posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka odplačevanja kredita. Banka jih obračuna ob koncu meseca in ob prenosu posojila v odplačevanje in sicer po enaki stopnji in metodologiji kot redne posojilne obresti.

Potrošniški kredit sicer ponuja elegantno rešitev za realizacijo manjših investicij, ampak potrebno je biti previden in predhodno opraviti vse izračuna, da vas kasneje ne bo bolela glava. Danes živimo v precej negotovem času.   

Živimo v časih, ki so vse prej kot rožnati za iskalce zaposlitve. Zaradi gospodarske krize na vseh področjih podjetja, namesto da bi razpisovala nova delovna mesta, svoje delavce pogosteje odpuščajo. In ko se končno ponudi kakšno prosto mesto, je prosilcev nešteto. Kako prepričati delodajalca, da ste ravno vi tisti pravi za zaposlitev?

Poskrbite za učinkovit in pregleden življenjepis

Prvi stik s potencialnim delodajalcem je v prvi vrsti vsekakor vaš življenjepis, zato si zanj vzemite čas. Bodite natančni. Svoje dosedanje delovne izkušnje in zaposlitve opišite kratko, jedrnato in ne nakladajte, saj si delodajalci ne želijo kilometrskih prošenj, pa tudi časa nimajo za njih. Pazite tudi na pravopisna pravila in samo oblikovanost dokumenta. Pri dosedanjih izkušnjah obvezno navedite tudi reference, saj te dodajo življenjepisu precej potrebne kredibilnosti.

Ne lažite!

Najpomembnejša stvar pri pisanju življenjepisa je, da ne lažete o kompetencah, ki jih niti slučajno nimate. Zato se tega izogibajte v velikem loku. Resen delodajalec bo namreč že takoj na prvem razgovoru preveril vaše znanje tujih jezikov, lahko pa se zgodi tudi, da dobite še kakšno nalogo z zahtevanih področij. Če vas dobijo na laži, se boste najverjetneje želeli pogrezniti v tla, zaposlitev bo seveda odplavala rakom žvižgat, slab glas o vaši »bujni domišljiji« pa se zna tudi razširiti.

Bodite samozavestni in zaupajte vase in v svoje sposobnosti. Ne pozabite krepko (ne preveč) stisniti roke in pri tem pogledati v oči. Čeprav so to malenkosti, so kljub temu pomembne pri ustvarjanju prvega vtisa, a mnogi na to pozabijo. In nenazadnje, na razgovorih za zaposlitev bodite dobre volje in nasmejani, nihče si namreč ne želi mrkih sodelavcev.

Na slovenskem trgu zaposlitev se stanje počasi umirja in zaznati je rahlo povečanje zaposlitev na vseh področjih. S pomočjo zaposlitvenih portalov smo analizirali stanje ponudbe zaposlitev na slovenskem trgu. Na začetku velja pripomniti, da so nekatere zaposlitve, ki smo jih vzeli v naš vzorec dvojne torej smo ugotovili, da se vsebina zaposlitev med zaposlitvenimi portali podvaja, za kar so vzrok kadrovske službe, ki oglase posredujejo različnim portalom, da objavi njihove zaposlitvene oglase. Pri analizi smo tako upoštevali le zaposlitve, ki se ne podvajajo ali smo pri analizi ugotovili, da ne gre za enako zaposlitev.

Celoten članek na temo zaposlitev.

Kako prepričati delodajalca, da ste ravno vi najbolj primerni za določeno zaposlitev je dandanes prava umetnost in je včasih težje pridobiti zaposlitev kot pa se kasneje izkazati kot dober delavec ali vodja. Ena izmed najbolj pomembnih zadev, ki je potrebna za uspeh na področju iskanja zaposlitve je pravilno narejen in napisan življenjepis ali s splošno uporabno tujko C.V. (tudi CV). Življenjepis je nekaj kar bo delodajalcu podalo prvo sliko o vas in to preden vam poda možnost, da se predstavite neposredno pred njim.[[posterous-content:pid___0]]

Danes ločimo dve vrsti zaposlitvenih razpisov ali postopkov izbiranja kadrov. Pri prvem je poudarek na selekcijski fazi, kar bi lahko drugače razložili tako, da mora iskalec zaposlitve na tak razpis poslati standardiziran življenjepis kot je na primer Europassov življenjepis. Tak življenjepis je premer za hitro selekcijo kandidatov po zahtevanih standardih, ki jih predhodno določimo interno ali eksterno v zaposlitvenem oglasu. Druga vrsta so zaposlitveni razpisi za zaposlitev, kjer od vas delodajalec želi, da pošljete napisan življenjepis, ki je obsežnejši kot le Europass življenjepis. V tem primeru bo dajalec zaposlitve veliko večjo pozornost namenil analizi vašega življenjepisa.

Pri dolgih življenjepisih vseeno ne smemo pretiravati z obsegom in nepomembnimi informacijami. Delodajalec bo analiziral vaš življenjepis na podlagi več kriterijev med njimi je lahko tudi analiza vaše pisave. Analiza pisave pri iskanju zaposlitve se uporablja predvsem pri iskanju kadrov za zahtevne zaposlitve kot so različni vodstveni položaji. Pri življenjepisu morate biti tržno usmerjeni, ker ne pozabite delodajalcu se morate predstaviti v super luči, da vas izbere.

Jezik pogosto ni prepreka za medosebno sporazumevanje, a ko gre za uradne dokumente, lahko kaj hitro pride do nesporazumov. Sodni prevodi so zato izrednega pomena, kadar podjetje ali fizična oseba želi korektno komunicirati podatke v svojih dokumentih tujemu podjetju ali fizični osebi.

A vsak prevod ni nujno dober prevod. Uradni sodni prevod opravi t. i. sodni tolmač oziroma prevajalec, ki ga potrdi ministrstvo za pravosodje določene države in je tako sodno zaprisežen. Poleg tega, da so omenjeni sodni prevodi zapečateni, sodni tolmač na podlagi izjave in podpisa jamči za, da gre z istovetnost z originalom.

Ne glede ali gre za sodni prevod pravnih dokumentov, tehnične dokumentacije, overitve dokumentov podjetij ali sodni prevod medicinskih in farmacevtskih dokumentov, lahko netočni prevodi vodijo v velike nesporazume. Taki nesporazumi nemalokrat vodijo v nove sodne vode. Seveda mora biti pri prevodu upoštevan ne samo namen dokumenta, temveč tudi kulturno in zakonodajno ozadje države za katero je sodni prevod izdelan.

Cene sodnih prevodov se v primeru daljših dokumentov obračunajo na stran, ki vsebuje 1500 znakov brez presledkov ter v primeru krajših dokumentov (manj kot 1500 znakov brez presledka na stran) kot ena stran.

Torej, če želite brez težav opraviti prevod, ki bo popoln tako v vsebinskem in sporočilnem kot v zakonodajnem in pravnem smislu, poiščite uradnega sodnega tolmača ter skrb o izgubljenem s sodnim prevodom bo odveč.

Glavni programa, na katerih lahko mladi kandidirajo za nepovratna sredstva v okviru EU razpisov sta program Vseživljenjsko učenje in program Mladi v akciji. Aktualni razpisi v okviru programa Mladi v akciji in več podatkov o samem programu so predstavljeni na tem naslovu ali na povezavi EU razpisi iz programa Mladi v akciji. V okviru Programa vseživljenjskega učenja pa je v središču zanimanja program Erazmus, ki je že več kot milijonu in pol Evropejcem pomagal pri študiju v tujini. Evropska komisija do leta 2012 načrtuje podvojitev tega števila, zato tovrstni razpisi nikakor ne bi smeli ostati neopaženi pri mladih.

Nepovratna sredstva preko programa Erazmus

Prvi pogoj za prijavo na program Erazmus je, da ste vključeni v visokošolsko izobraževanje v eni izmed 31 držav, ki sodelujejo v programu (poleg vseh držav članic Evropske unije so to še Turčija, Islandija, Liechtenstein in Norveška) in ste ob tem uspešno zaključili vsaj en letnik. V sklopu univerze običajno deluje mednarodna pisarna oziroma Erazmus pisarna, v kateri se lahko bolje poučite o tovrstnih razpisih. Kar devetdeset odstotkov vseh univerz sodeluje v tem programu. Nepovratna sredstva se študentom razdelijo po procesu selekcije, ki ga izpelje domača univerza. Osnovni pogoj programa je, da univerza gostiteljica študentom za študij ne sme zaračunati šolnine. Višina nepovratnih sredstev je lahko zelo različna glede na državo gostiteljico, vendar ta sredstva niso namenjena poplačilu celotnih stroškov bivanja in študija. Lahko pa se kombinirajo z različnimi dodatnimi načini financiranja. Pred odhodom v tujino morate s domačo univerzo in univerzo gostiteljico podpisati posebno pogodbo, ob koncu študija v tujini, ki se šteje za integralni del vašega študijskega programa, pa bo univerza gostiteljica podala tudi oceno vašega študija.

Drugi programi v okviru Vseživljenjskega učenja

Poleg Erazmusa pa program Vseživljenjsko učenje vključuje še dva zanimiva podprograma za mlade – Comenius in Leonardo da Vinci. Prvi pomaga mladim pri dokončanju srednješolskega izobraževanja, drugi pa jim ponuja številne priložnosti na področju poklicnega izobraževanja v tujih državah.

Glavni obliki, skozi kateri se skozi evropski proračun financirajo pobude, ki so v skladu s smernicami skupnosti, sta razdeljevanje nepovratnih sredstev in različna javna naročila. Nepovratna sredstva, ki so v svojem bistvu donacije, so namenjena tistim, ki potrebujete dodatni kapital za financiranje svojih projektov. Ti projekti morajo ustrezati specifičnim zahtevam, običajno pa se razdeljujejo preko posebnih EU razpisov za nepovratna sredstva. Tistim, ki iščejo nove priložnosti za prodajo svojih storitev ali produktov, pa lahko v okviru EU pomagajo javna naročila. Ta se lahko razpisujejo za nakup storitev, dobrin ali del, namenjena pa so pomoči operacijam evropskih inštitucij in programov. Mnogi interesenti za nepovratna sredstva in javna naročila, da več kot tri četrtine evropskega proračuna razdelijo države članice in regionalne skupnosti, ne pa neposredno Evropska komisija. To vključuje tudi sredstva iz strukturnih skladov in kmetijskih subvencij. Evropska komisija sama razdeli 22 odstotkov sredstev, to so tako imenovani centralizirani programi in obsegajo področja, kot so raziskave, izobraževanje, zdravstvo in mladinske iniciative. Okoli dva odstotka sredstev pa razdelijo tretje države in različne mednarodne organizacije.

Vir: http://ec.europa.eu/budget/library/publications/financial_pub/pack_rules_funds_en.pdf